VTISI Z GORNIŠKEGA TABORA
Tadej:
Tabor mi je bil zelo všeč. Bilo je zelo naporno, veliko smo hodili, sploh v sredo. Zelo dobro se mi je godilo, ko so nas obiskali gorski reševalci in nam prikazovali pripomočke za reševanje. Tudi evakuacija Šlajmarjevega doma mi je bila zelo všeč. In to, da sem gasil ogenj z gasilnim aparatom, je bila super izkušnja. Tudi učenje oživljanja – umetnega dihanja in masaže srca.
Žal mi je, da se je tabor tako hitro končal. Družba je bila namreč odlična!
Val:
Kosila v Aljaževem domu so bila odlična, postelje pa zelo udobne. Po dolgih poteh po vznožjih gora smo se znašli na prelepih razglednih točkah. Za vedno se bom spominjal doživetij s tabora.
Zala:
Dekleta iz drugih šol iz Nemčije in Srbije so bile zelo prijazna. V sobi smo se imele s sošolkami zelo lepo, igrale smo različne igre, se smejale in pele. Zadnji večer mi je bil všeč, saj smo pekli krompir in se zabavali.
Lina:
Tudi predavanja so bila zanimiva. Pod Lukno smo videli gamsa. Ta tabor mi je najljubši od vseh, saj sem si odpočila od šolskih obveznosti in se zabavala s sošolkami na svežem zraku.
Tilen:
Pot na Lukno je bila kar zahtevna, a se je splačalo potruditi, saj nas je na sedlu pričakal prečudovit razgled. V dolini nas je čakalo kosilo – dunajski zrezek.
Vid Vidic:
Bilo je lepo, dokler je trajalo. Najljubši so mi bili zajtrki. Zaključna zabava je bila super, samo prehitro se je končala.
Zelo dobro je bilo, to je bil najboljši tabor doslej! Priporočam ga vsem, ker je nepozaben.
Mateja:
Všeč sta mi bili tudi likovna delavnica in zabava.
Lana:
V torek me je bilo strah, ali mi bo uspelo priti do Vrat. Skupaj s sošolkama in učiteljico smo prispele na cilj. Bila sem ponosna nase!
Ponosna sem in hvaležna, da sem preživela teden v hribih, in to brez telefona.
Tinka:
V četrtek bi morali do bivaka IV., a ker je deževalo, smo šli le na sprehod.
Valerija:
Najbolj sem uživala na zaključnem večeru in ko smo v sobi peli.
Vida:
Vsak dan se nam je zgodilo kaj nepričakovanega, a to nam je tabor le popestrilo. Vesela sem, da sem si dokazala, da zmorem.
Malce mi je hudo, ko pomislim, da je to moj zadnji tabor z osnovno šolo (če ne štejem končnega izleta). Hvala vam za to posebno doživetje!
